Popotovanje v Logarsko dolino

V prelepem sončnem jutru smo se odpravili proti Logarski dolini. Pot nas je vodila mimo Preddvora, proti Jezerskem. Na poti proti Jezerskem smo se na kratko ustavili na kavici in si v lepem sončnem jutru ogledevali slikovito naravo. Nadaljevali smo do Jezerskega kjer smo se ustavili pri Planšarskem jezeru ter nadaljevali pot proti mejnemu prehodu Jezerski vrh.
 

Ko smo prispeli na avstrijsko stran, kjer imajo ob vijugasti cesti na večih mestih počivališča, kjer si lahko na kratko oddahnemo in ogledujemo slikovito naravo. Kmalu smo zavili na desno iz ceste ki vodi v Železno Kaplo in se začeli vzpenjati proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo. Na poti proti mejnemu prehodu smo se na kratko ustavili na enem izmed počivališč na izredno lepi razgledni točki, kjer je prekrasen razgled na Kamniško Savinjske alpe.
 

Pot smo nadaljevali proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo, kjer smo se na kratko ustavili in si na kratko prebrali na obcestni informacijski tabli, da mejni prehod na Pavličevem sedlu (1340 m n.m.) povezuje Železno Kaplo s sosedno občino Solčavo. Odpira nam prelep gorski svet Kamniških alp in Olševe. Od turistične kmetije Lesnik se nam nudi posebno lep razgled v Kočno in na Kamniške alpe. Podoba krajine slovenske Logarske doline je nastala v ledeni dobi. Ta viskogorska dolina leži na višini okoli 800 m n.m. in se vleče 7 km do vznožja Kamniških Alp. V stoletjih je nastala posebna kulturna krajina. Zaradi edinstvenosti je od leta 1987 Logarska dolina naravni rezervat. Impozanten je slak Rinke ob koncu doline. Ob različnih vzponih na Kamniške alpe vidimo še več slapov (Brložnica, Palenk) in seveda tudi posebnosti krasa (izviri, jame, skalnate formacije).
 

Po kratkem postanku smo pot nadaljevali proti Logarski dolini. Pri vstopu v logarsko dolino smo plačali vstopnino v Krajinski park Logarska dolina in nadaljevali pot proti parkirišču ob slapišču Palenk. Na kratko smo se zazrli v prelepo naravo Kamniško Savinjskih Alp.

Odpravili smo se proti slapišču Palenk, ki je oddaljen od parkirišča le kakih 200 m. Pogled na slapišče je bilo izredno lepo. Kapljice, ki so padale prek skal in se pri tem kot biser lesketale v soncu, ki je skozi tanko, puhasto plast oblakov sijalo naravnost na slapišče. Izredno lepo urejeno razgledišče nam nudi krasen razgled na 78 m visko slap. Prva stopnja slapišča pa je visoka približno 40 m. Ob odhodu smo si prebrali informativno tablo na kateri piše, da je Slapišče Palenk značilen primer občasnih slapov v Savinjskih Alpah. Ob obilnejših padavinah se spušča proti razbrazdane dolomitne Palenkove stene niz slapov in slapičev. Drugačen pa je videz slapišča v sušnem obdobju, ko golo steno vlažijo le posamezni prameni vode. V sistemu slapišča razlikujemo tri razločnejše stopnje, ki so nastale kot posledica prečnih tektonskih prelomov in premikov. Najveličastnejši je spodnji del, okoli štirideset metrov visoko slapišče, ki se proti dnu pahljačasto razširja,skupna višina slapišča pa je 78 m.
 

Po kratkem oddihu na razgledni točki pri slapišču Palenk smo se odpravili proti veličastnemu slapu Rinka. Že na parkirišču, ki je oddaljeno cca 10 minut od slapu, je bila kar velika gneča, namreč parkirišče je bilo skoraj polno. Na parkirišču je bilo opaziti kar nekaj skupin, ki so prispeli z avtobusi. Po kratkem 10 minutnem pohodu, se je pred nami odprl razgled na prekrsen slap Rinka ter Orlovo gnezdo, ki leži tik ob slapu. Počasi smo se spustili pod sam slap, ki nas je malo osvežil vročine, ki je pripekala na nas. Ko smo se naužili svežine smo se počasi odpravili proti Orlovemu gnezdu, od koder je prelep razgled na Kamniško Savinjske alpe ter na slap Rinka.

Po kratkem počitku na Orlovem gnezdu smo se še enkrat  odpravili na osvezitev ob vznožje slapa, nato pa počasi proti parkirišču. Pred odhodom smo si na informativni tabli prebrali, da reka Savinja pridobiva vodo iz več izvirov pod krnico Okrešelj. Prvih nekaj sto metrov vodnega toka oblikujejo skalne stopnje v obliki slapov in brzic, nato pa voda pade preko tektonsko-ledeniške stopnje. Polkrožno oblikovano previsno območje, preko katerega prosto pada mogočni slap 90 m globoko, je iz trde apnenčeve breče ali brečastega konglomerata, trdo zlepljenega z rdečkasto rjavim vezivom. Le ob obilnejših padavinah teče voda dlje časa po površju tudi pod slapom, sicer pa kmalu ponikve v prodnato suho strugo Kotovca. Šest kilometrov nižje, v spodnjem delu doline, priteče spet na površje kot izvir Črna.

Počasi smo se odpravili proti Oglarski bajti, kjer smo si ogledali Oglarsko bajto in si prebrali, da je bilo oglarjenje v prešnjem in na začetku tega stoletja pogost način izkoriščanja gozdov, posebno v odročnejših predelih. Da so na tem območju nekoč kuhali oglje, nam še danes pove črna prst na prenekaterih mestih. Oglje so uporabljali, kot gorivo v kovačijah, ki so bile pogoste na kmetijah. Prodajali pa so ga tudi italjanskim trgovcem.

Prišel je čas za kosilo in odpravili smo se proti Domu planincev, kjer smo si na kratko se ogledali Spomenik privržencema Slovencev, ki stoji tik ob domu. Prijazna natakarica nam je obrazložila, da je spomenik postavljen Johannesu Frischaufu in Franu Kocbeku. Oba sta bila ljubitelja Kamniško-Savinjskih Alp in privrženca Slovencev. Povedala nam je da se je Johannes Frischauf rodil leta 1837 in umrl leta 1924. Bil je profesor matematike in astronomije na univerzi v Gradcu. Bil je tudi publicist, alpinist in velik ljubitelj gora. Poleg vsega tega pa je bil še velik prijatelj Slovencev. Od leta 1874 je sistematično raziskoval Kamniško-Savinjske alpe in jih odkrival svetu. Fran Kocbek pa se je rodil leta 1863 in umrl leta 1930. Bil je nadučitelj v Gornjem Gradu, publicist in goreč privrženec Slovenstva in Kamniško-Savinjskih Alp. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in organiziral gradnjo planinskih postojank in poti.

Po kosilu smo imeli splaniranih še nekaj turističnih točk, vendar nas je prehitela nevihta in morali smo se žal odpraviti proti domu. Vendar se kmalu spet vrnemo in opišemo še preostale turistične znamenistosti okoli Logarske doline.

V kolikor se odpravljate na daljši oziroma večdnevni izlet, si lahko TUKAJ ogledate kje lahko vnovčite vaše turistične bone v Savinjski regiji.